Перевод: с английского на словенский

со словенского на английский

Со словенского на:
Английский
С английского на:
Словенский

do cilja je daleč

Толкование Перевод

1 lip

[lip]
noun

1) (either of the folds of flesh which form the edge of the mouth: She bit her lip.) ustnica

2) (the edge of something: the lip of a cup.) rob

•

- - lipped
- lip-read
- lipstick
- pay lip-service to
* * *
I [lip]
noun

ustna, ustnica; plural usta, šoba; slang predrznost, nesramnost, jezikanje; rob (jame, rane); kljun (posode)

to bite one's lip — gristi si ustnico (v jezi), zadrževati smeh

to carry ( —ali keep) a stiff upper lip — pogumno prenašati udarec usode

to curl one's lip — porogljivo se našobiti

slang to give lip — jezikati, predrzno odgovarjati

to hang one's lip — pobesiti nos

to hang on s.o.'s lips — napeto koga poslušati

to keep a thing within, one's lips — obdržati kaj zase

it never passed my lips — tega nisem nikoli rekel (povedal)

we heard it from his own lips — slišali smo ga to reči

to lick ( —ali smack) one's lips — oblizovati se

slang none of your lip! — ne bodi predrzen!, ne jezikaj!

to part with dry lips — ločiti se brez poljuba

there's many a slip 'twixt the cup and the lip — do cilja je daleč

the word escaped my lips — beseda mi je ušla
II [lip]
transitive verb

dotakniti se z usti; poetically poljubiti; oplakovati (breg reke); mrmrati, šepetati

English-Slovenian dictionary > lip
2 wide

1. adjective
1) (great in extent, especially from side to side: wide streets; Her eyes were wide with surprise.) širok

2) (being a certain distance from one side to the other: This material is three metres wide; How wide is it?) širok

3) (great or large: He won by a wide margin.) širok

4) (covering a large and varied range of subjects etc: a wide experience of teaching.) bogat
2. adverb
(with a great distance from top to bottom or side to side: He opened his eyes wide.) široko

- widely
- widen
- wideness
- width
- wide-ranging
- widespread
- give a wide berth to
- give a wide berth
- wide apart
- wide awake
- wide open
* * *
I [wáid]
adjective ( widely adverb)

širok, prostran; obsežen; dalekosežen; velik, znaten, bogat (izkušnje, znanje itd.); liberalen, ki je brez predsodkov, širokogruden; splošen, obči; raztezajoč se v določenih mejah; široko odprt; ki presega meje, čezmeren; daleč oddaljen; British English slang bister, prebrisan

three feet wide — tri čevlje širok

a wide domain — obsežno, obširno področje

a wide margin — širok rob

wide plain — prostrana ravnina

wide prices — različne cene (ponudbe in povpraševanja)

wide reading — velika načitanost

wide roads — široke ceste

the wide world — širni svet

to give a wide margin — dati široko polje, dati prost prostor

to stare with wide eyes — strmeti s široko odprtimi

to take wide views — biti velikodušen, velikopotezen

his answer was quite wide of the mark — njegov odgovor ni prav nič spadal k stvari

by the widest computation — kar najbolj široko računano
II [wáid]
adverb široko, širom, prostrano; oddaljeno, daleč od; v polni meri

wide apart — daleč narazen

wide open — na stežaj odprt

far and wide — daleč naokoli; na dolgo in na široko

the blow went wide — udarec je šel mimo

to go wide — zgrešiti cilj

the ball fell wide of the target — žoga je padla daleč od cilja

to open one's mouth wide — (na) široko odpreti usta (zazijati)

to have one's eyes wide open — imeti široko odprte oči, biti buden (pazijiv, oprezen)

to open one's mouth too wide figuratively biti preveč pohlepen (lakomen, častihlepen)

an answer wide of the mark — zelo zmoten odgovor
III [wáid]
noun

poetically širina, prostranost; skrajnost; sport nedosegljiva žoga

to the wide — do skrajnosti, popolnoma

broke to the wide colloquially čisto "suh" (brez denarja)

done to the wide — popolnoma izčrpan

English-Slovenian dictionary > wide
3 bow

I 1. verb
1) (to bend (the head and often also the upper part of the body) forwards in greeting a person etc: He bowed to the ladies; They bowed their heads in prayer.) prikloniti se

2) ((with to) to accept: I bow to your superior knowledge.) ukloniti se
2. noun
(a bowing movement: He made a bow to the ladies.) poklon

- bowed
II 1. [bəu] noun
1) (a springy curved rod bent by a string, by which arrows are shot.) lok

2) (a rod with horsehair stretched along it, by which the strings of a violin etc are sounded.) godalni lok

3) (a looped knot of material: Her dress is decorated with bows.) vozel
2. noun
((often in plural) the front of a ship or boat: The waves broke over the bows.) premec

* * *
I [bou]
noun

lok; music godalni lok, godalo; mavrica; pentlja, obroček; roč, držaj; plural okvir za naočnike; vulgar trebuh, vamp

bow and arrow period — obdobje uporabe loka in puščice

to draw ( —ali pull, shoot with) the long bow — pretiravati, širokoustiti se

to draw a bow at a venture — streljati ali kaj reči na slepo srečo, tja v tri dni

to have two strings to one's bow — imeti dve železi v ognju

wide on the bow hand — daleč od cilja

bow instrument — godalo

bows on — z glavo naprej

bows under — premagan, ki težko napreduje

slang bow window — velik trebuh, vamp

to tie a bow — zavezati pentljo
II [bou]
transitive verb

music gosti; usločiti
III [bau]
noun

poklon, klanjanje; spoštovanje

to make one's bow — umakniti se, oditi, posloviti se

to take a bow — priklanjati se (pred zastorom)

to make one's first bow — prvič nastopiti
IV [bau]
intransitive verb & transitive verb

pripogniti, pripogibati se; (to, before) pokloniti, klanjati se, spokoriti, ukloniti se; v sobo (ali iz sobe) koga peljati, vljudno odsloviti

a bowing acquaintance — površno poznanstvo

to bow and scrape — ponižati se, biti pretirano vljuden

to bow one's assent — s priklonom izraziti svoje dovoljenje

to bow one's thanks — s priklonom se zahvaliti

to be on bowing terms — le površno poznati
V [bau]
noun

nautical ladijski nos, kljun, krn, premec; veslač, ki sedi najbliže premcu

English-Slovenian dictionary > bow

См. также в других словарях:

nêsti — nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šè — prisl. (ȅ) 1. izraža nadaljevanje trajanja, obstajanja česa: on še dela, živi; ali jo še poznaš; zgodaj je, vsi še spijo; kriza še traja; vstopnice so še v prodaji / bil je še dan, a v gozdu je bilo že temno; zunaj je še toplo / še je bolan; še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
do — prisl. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: vas ima do sedemdeset hiš; do dvajset minut hoda / lahko napišeš do sto vrstic največ predl., z rodilnikom 1. za izražanje meje v prostoru a) do katere sega dejanje: priteči do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mériti — im nedov. (ẹ ẹ̑) 1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: meriti blago, prostor, pšenico, vino, zemljišče / meriti dolžino ceste, prostornino posode; meriti frekvenco, hitrost; meriti porabo energije; meriti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
metóda — e ž (ọ̑) navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način, postopek: izpopolniti, odkriti novo metodo; te metode so nezanesljive, zamudne; metode obveščanja, zdravljenja /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
na — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati; iti, priti na goro; bombe padajo na mesto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nosíti — nósim nedov. (ȋ ọ) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poglèd — éda m (ȅ ẹ) 1. dejanje, dejavnost organa vida: pogled nanje ga je pretresel; opaziti, prestreči pogled; dolg, hiter, kratek pogled; pogleda vreden prizor; pren., ekspr. pogled v preteklost jih navdaja s ponosom // nav. ekspr. to dejanje glede… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
propásti — pádem dov., stil. propàl propála (á ā) 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti: če se hiša ne popravlja, propade / bojijo se, da bo ta živalska vrsta propadla izumrla / marsikatera civilizacija je že… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tjà — prisl. (ȁ) 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerega se usmerja pozornost koga: poglejte, tja bomo šli; tu ni prostora, tja položi / kam naj sede? Tja na klop; tja gor splezaj /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zeló — prisl. (ọ̑) 1. izraža veliko mero dejanja ali stanja: zelo se bati česa; rana zelo krvavi; zelo se potruditi; sonce zelo pripeka; zelo se zanima za šport; bilo ji je zelo dolgčas; knjiga mi je bila zelo všeč; ali naj takoj pride? Tako zelo pa se … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

do cilja je daleč

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

do cilja je daleč

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: